Jablane

V vrtnem centru Gašperlin so na voljo kvalitetne sadne sadike jablan v loncih, da jih lažje in enostavneje peljete na željeno mesto. Takšne sadike ne doživijo tako močnega šoka pri presajanju in se zato hitreje ukoreninijo.

Sadilne jame izkopljete nekaj dni prej in jih pripravite po navodilih strokovnjakov. Na dno posujete založno mineralno gnojilo, nato plast zemlje in plast bogate humusne zemlje, ki bo nudila hrano in oporo mladi rastlini. 

Po potrebi poskrbimo za oporo in zaščito rastlin pred divjadjo. V sadilni jami koreninski sistem zavarujemo z mrežnato košaro, ki varuje pred voluharjem.

Na voljo so stare avtohtone sadike, kakor tudi sodobne sorte jablan, cepljene na različne podlage. Največja izbira je na voljo v mesecu novembru.

Hruške

Poleg jablan so hruške nepogrešljiva sadna drevesa v domačem sadovnjaku. Kadar posežemo po različnih sortah, lahko uživamo hruške od zgodnjega poletja, pa vse do pozne jeseni in tudi za ozimnico jih lahko shranimo.

Postopek sajenja je enak kakor pri jablanah. Mlada drevesa potrebujejo oporo, če pa jih želimo vzgajati v špalir, pa jih posadimo poleg posebej pripravljenega ogrodja. Takšna vzgoja je lahko v vrtu pravi okras in izziv za pedantne, ki privežejo vsako novo, mlado vejico.

Sortiment hrušk je prav tako precej širok, zlasti v novembru, ko je ponudba največja.

Kaki

Kaki svetujemo saditi spomladi, ko rastline že kažejo znake odganjanja. Sadimo po istem postopku, kot jablane. Kaki sadimo v zavetno lego in ga prva leta tudi zaščitimo pred mrazom. V primeru aprilskih pozeb, poskrbimo za zaščito. 

Največji izbor sadik je v mesecu maju. 

Breskve

Breskve so zelo okusne in vsestransko uporabne, čeprav zahtevajo nekoliko več pozornosti, zlasti pred vegetacijo, ko jih je potrebno zaščititi pred breskovo kodravostjo.

Domači plodovi imajo prednost pred tistimi, ki jih kupimo, ker jih oberemo ravno prav zrele in tiste iz drevesa so vedno najbolj okusne in sočne.

Sortiment je širok in poleg breskve ponujamo tudi še bolj priljubljeno nektarino. Največji izbor je v mesecu novembru.

Češnje

Brez češnje ni pravega sadnega vrta in če le imamo možnost, potem jih mora biti več, ne le ena. Začnemo s tistimi najbolj zgodnjimi, sledijo tiste, ki so polhrustavke in hrustavke, pa srčaste oblike in skoraj črne češnje.

Strokovnjaki pravijo, da imamo 9 češnjevih tednov. Sorte razvrščajo glede na čas zorenja oziroma češnjev teden v katerem zorijo.

Češnje so zelo zdrav sadež in ni bolj prijetnega opravila, kakor plezanje po domači češnji, kjer se lahko do sitega najemo svežih češenj. Največji izbor je v mesecu novembru.

Višnje

Višnjo sadijo tisti ljubitelji, ki imajo dovolj velik sadni vrt in želijo imeti domač višnjev kompot ali marmelado.

Višnje so zelo aromatične in primerne za shranjevanje, z namenom, da jih lahko porabimo tudi pozimi za različna peciva.

Pri naših strokovnjakih v vrtnem centru se pozanimajte kakšen tip višnje potrebujete, kakšne so sortne lastnosti in izberite tisto, ki vam bo najbolj ustrezala. Največji izbor sadik je v mesecu novembru.

Kivi

Kivi ali aktinidija je zadnja leta zelo priljubljena sadna rastlina tudi zato, ker je gojenje v domačih razmerah razmeroma preprosto, le če imamo primerno zatišno lego, dovolj bogato in vlažno zemljo.

Kivi gojimo podobno kakor vinsko trto, le škropljenja ne potrebuje. Obrezovanje je precej podobno, Klasične sorte imajo ženske in moške rastline ločeno. Na 7 ženskih, posadimo eno moško rastlino.

Zadnja leta pa je precej uveljavljen bavarski kivi sorta Issai, ki je prilagojen na nižje temperature. Poleg tega so na isti rastlini moški in ženski cvetovi in ne potrebujemo dveh ali več rastlin, da bi nam rodil. Plodovi so nekoliko debelejši kot lešniki, vendar zelo okusni in jih ni potrebno lupiti, ker imajo gladko lupino.

Asimina triloba

Asimina triloba je manjše drevo z nenavadnimi plodovi, izjemnega okusa, ki spominja na mešanico med banano, mangom in ananasom.

Rečejo ji tudi indijanska banana. Plodovi po podolgovato ovalni, mehki. Sadimo jo v navadno vrtno zemljo. Sprva raste zelo počasi, da se zares dobro ukorenini. Največji izbor sadik je v mesecu aprilu.

Trta

Spomladi so na voljo tudi sadike namiznih sort trte. Gre za sorte, ki tvorijo večje jagode in seveda tudi velike grozde. Trta rabi toplo in sončno mesto. Sadimo jo kot ostala sadna drevesa in dodamo bogato zemljo. Ker je trta vzpenjalka je obvezna opora

Največji izbor je v aprilu.

Figa Violetta

Figa ali Ficus carica je ena izmed najstarejših gojenih rastlin na svetu. Figa Violetta® ne potrebuje opraševanja, oz. oploditev. Figa Violetta je zelo zdrava ter odporna na bolezni in škodljivce. Violetta je ena najbolj odpornih na zmrzal (do –10°C). Med rastno dobo figa zahteva veliko vode. Pomanjkanje vode lahko povzroči odpadanje plodov

Ameriška borovnica

Ameriška borovnica je že precej razširjena rastlina, ki zahteva kisla (ph 3,5 do 5) rahla in vlažna tla. Ustrezno kisla tla uravnavamo z dodajanjem kisle zemlje in gnojil, ki so primerna za borovnico.

Cveti v maju, zato navadno ni težav s pozebo. Polno rodi šele po 8 letu starosti. Na eni rastlini, ki ima 6 do 8 vej, rodi do 8 kg plodov. Največji izbor sadik je v aprilu.

Sibirska borovnica

Sibirska borovnica je čudovit nadomestek za navadno borovnico, saj ne potrebuje kislih tal in je tudi odporna na bolezni in škodljivce. Odporna je na zelo nizke zimske temperature. Priporoča se sajenje dveh različnih sort, zaradi boljše oprašitve.

Plodovi so bogati z B in C vitaminom, minerali in betakarotenom. Največji izbor je v mesecu novembru.

Slive

Slive so včasih rasle na vsakem kmečkem vrtu, saj so zelo nezahtevne in tudi relativno hitro zarodijo tudi če niso cepljene. Cepljene rastline pa se od divjakov razlikujejo po tem, da imajo veliko bolj debele in okusnejše plodove.

Slive so zelo priljubljene ne le za svež konzum, ampak predvsem za vkuhavanje, vlaganje in zamrzovanje, saj se odlično podajo v različne slaščice.

Poleg sliv poznamo še številne druge različice ringlojev in domačih belih sliv, ki imajo še bolj aromatičen okus. Na voljo je samo omejeno število sadik.

Največji izbor je v mesecu novembru.

Nektarine

Nektarine so vrsta breskve z gladkimi in sijočimi plodovi brez dlačic. Tako da se gojenje nektarin bistveno ne razlikuje od gojenja breskev. Imajo vse enake zahteve, tako sajenje kot obrezovanje in škropljenje. Tako da se sejejo globoko v bogata tla rahla tla, ki ne zastirajo vode. Največji izbor je v novembru.

Marelice

Marelice cenijo sladokusci, ki se ne morejo načuditi aromi doma nabranim marelicam, ki razvijejo odličen in poln okus.

Marelice so precej zdrave rastline in niso zahtevne za gojenje, le če jih obvarujemo cvetne monilije, ki jih napade v času cvetenja. Ta bolezen povzroča hitro propadanje rastlin oziroma kap, zato jo je priporočljivo enkrat v sezoni, v času cvetenja poškropiti.

Marelice sadimo v zatišno lego, najbolje ob hišo, ker zelo zgodaj cvetijo in na prostem rade pozebejo.

Aronija

Aronija spada med jagodičevje, ki ima lahko rdeče ali črne plodove. Sadi se jo v navadno vrtno zemljo in na sončno lego. Je zelo zdrava rastlina za katero je značilna tudi hitra rast, kar ji omogoča da hitro doseže polno rodnost. Cveteti začne v maju, konec julija pa lahko pričakujemo že prve plodove. Ti imajo zdravilni učinek, vendar trpek okus. Največji izbor aronij je v mesecu aprilu.

Maline in robide

Spadajo med nepogrešljiva jagodičevja. V spomladanskem obdobju je na voljo več različnih sort, za katera velja, da so polna vitaminov. Lahko so enkrat rodne ali dvakrat rodne, vendar so slednje veliko bolj primerne za ljubiteljsko gojenje. Potrebujejo bogato zemljo, oporo in sončno lego. Največji izbor je v mesecu aprilu. 

Žižula

Žižula je skoraj pozabljena sadna vrsta, ki pa so jo gojili in cenili že naši dedje in babice. Je najstarejše sadno drevo ali grm, ki zraste do 8 m visoko, odvisno od vzgoje. Ima goste bodice in podolgovate liste, ki so skoraj usnati in zato precej odporni na sušo. Vlage v tleh ne prenaša dobro. Zimske temperature lahko padejo tudi pod -25 stopinj Celzija. Rastlina je odporna na bolezni in škodljivce, zato ni potrebno škropljenje - ekološka pridelava.

Skorš

Skorš je v Sloveniji samonikla rastlina, ki zraste v visoko drevo, lahko pa je tudi cepljena rastlina, ki prej zarodi in manj zraste v višino. Je zelo nezahtevna rastlina za vzgojo, dobro prenaša mraz. Cenjen pa je tudi les, ker je zelo trd in so ga uporabljali za izdelavo orodja in izdelkov iz lesa.

Plodovi skorša so okrogle oblike, podobni jabolkom in hruškam, veliki so od 2 do 5 cm. Najprej so zeleni, potem so obarvajo rumeno in kasneje lahko tudi rdeče. Zreli so šele oktobra, ko se omehčajo.