.jpg)
Višnjo sadijo tisti ljubitelji, ki imajo dovolj velik sadni vrt in želijo imeti domač višnjev kompot ali marmelado.
Višnje so zelo aromatične in primerne za shranjevanje, z namenom, da jih lahko porabimo tudi pozimi za različna peciva.
Pri naših strokovnjakih v vrtnem centru se pozanimajte kakšen tip višnje potrebujete, kakšne so sortne lastnosti in izberite tisto, ki vam bo najbolj ustrezala. Največji izbor sadik je v mesecu novembru.
Eden najpogostejših vzrokov, da višnje cvetijo, a ne rodijo, so neustrezni opraševalni odnosi. Večina sort višnje je samoneoplodnih, kar pomeni, da za oplodnjo potrebujejo cvetni prah druge, genetsko različne sorte, ki cveti ob istem času. Če v bližini ni ustrezne opraševalne sorte, bo pridelek izostal. Rešitev je sajenje vsaj dveh medsebojno kompatibilnih sort ali pa izbira samooplodne sorte. negativno pa vplivajo tudi vremenske razmere, saj spomladanska pozeba lahko uniči cvetove ali deževno in hladno vreme med cvetenjem ovira aktivnost opraševalcev. Pri samem sajenju je ključnega pomena pravilna priprava. Sadilno jamo izkopljemo dovolj veliko, pri čemer pazimo, da cepljeno mesto ostane vsaj 10 cm nad nivojem tal.
Pravilen rez je nujen ukrep za dobro rast in kasnejšo rodnost. Sadiko višnje takoj po sajenju prikrajšati na višino od 100 do 120 cm. S tem spodbudimo rast stranskih poganjkov v primerni višini (okoli 80 cm) in preprečimo, da bi drevo razvilo le nekaj šibkih poganjkov v vrhu, kar se zgodi, če rezi ne opravimo. Prav tako je pomembno, da drevo v prvem letu redno zalivamo, tla okoli njega pa ohranjamo brez plevela. Za zdrav razvoj je ključno ohranjanje zdravega listja skozi celotno rastno dobo, saj zdravo listje pozno v poletje zagotavlja dobro nastavitev cvetnih brstov za naslednje leto.
| Plod | ||||||
| Cvetenje | Zorenje | Oprašitev | Velikost | Barva | ||
| KELLERIS 16 |  |
Srednje pozno | Konec julija | Samo oplodna | Srednje debel | Temno rdeč |