info@vrtnicenter.si

Slive

Slive so včasih rasle na vsakem kmečkem vrtu, saj so zelo nezahtevne in tudi relativno hitro zarodijo tudi če niso cepljene. Cepljene rastline pa se od divjakov razlikujejo po tem, da imajo veliko bolj debele in okusnejše plodove.

Slive so zelo priljubljene ne le za svež konzum, ampak predvsem za vkuhavanje, vlaganje in zamrzovanje, saj se odlično podajo v različne slaščice.

Poleg sliv poznamo še številne druge različice ringlojev in domačih belih sliv, ki imajo še bolj aromatičen okus. Na voljo je samo omejeno število sadik.

Največji izbor je v mesecu novembru.

Slive sadimo na osnovi splošnih navodilih sajenja sadnih dreves. To vključuje pripravo sadilne jame, uporabo rodovitne zemlje in takojšnje zalivanje. Še posebej pomemben ukrep, je pravilna rez takoj po sajenju. Pri neobrasli sadiki (šibi) se vrh prikrajša na višino 110 do 120 cm. Če sadimo obraslo sadiko z že razvitimi stranskimi poganjki, pa vrh prikrajšamo na 120 do 125 cm, stranske poganjke pa skrajšamo za eno tretjino njihove dolžine. Ta ukrep je nujen, saj, sadika brez rezi razvije šibke poganjke, izgubi rodni volumen in spodnji poganjki sčasoma propadejo.

Bujno cvetenje sliv, ki mu ne sledi obrod, ima lahko več razlogov. Eden od pogostih vzrokov je spomladanska pozeba, ki poškoduje odprte cvetove in s tem prepreči oplodnjo. Težave lahko povzročajo tudi škodljivci, kot je slivova grizlica; ta odlaga jajčeca v cvetove, iz katerih se razvijejo ličinke, ki se prehranjujejo znotraj plodiča in povzročijo njegovo odpadanje. Podobno škodo povzroča slivov zavijač, ki je odgovoren za črvivost sliv, saj se njegove gosenice hranijo z mesom plodu, zaradi česar ti predčasno odpadejo ali postanejo neuporabni. Poleg škodljivcev so pogoste tudi glivične bolezni. Med njimi izstopa monilija, ki povzroča sušenje cvetov in vejic ter kasneje gnitje plodov. Drug problem je listna pegavost, bolezen, ki vodi v prezgodnje odpadanje listja. Oslabljeno drevo zaradi tega ne more ustrezno prehraniti plodov in si hkrati ne nabere dovolj rezervnih snovi za prihodnje leto. 

Ker je listna pegavost pogost vzrok za slabšo letino, se priporoča preventivno škropljenje z bakrenimi pripravki, in sicer spomladi, ko brsti nabrekjo, ter ponovno jeseni, ko odpade približno tretjina listja. Po potrebi se lahko drevesa pred to boleznijo zaščiti tudi poleti z enim do dvema škropljenjema z ustreznim fungicidom. S temi ukrepi ohranjamo listno maso zdravo skozi celotno rastno dobo, kar je ključno za kakovosten pridelek.
 
 
    Cvetenje Zorenje Velikost Barva
DOMAČA SLIVA Domača Sliva Samooplodna Začetek septembra Srednje veliki Modre barve
ČAČANSKA RODNA Čačanska Rodna Samooplodna Začetek septembra Srednje veliki Rumeno, čvrsto, zelo sočno in aromatično
ČAČANSKA ZGODNJA Čačanska Zgodnja

Potrebuje opraševalca

(Čačanska lepotica, Stanley)

 Sredina julija. Srednje veliki Rumeno, čvrsto, sočno, sladko kiselkastega okusa
ČAČANSKA LEPOTICA Čačanska Lepotica Samooplodna Konec julija, začetek avgusta. Srednje veliki Temno modre barve