-(1).jpg)
Brez češnje ni pravega sadnega vrta in če le imamo možnost, potem jih mora biti več, ne le ena. Začnemo s tistimi najbolj zgodnjimi, sledijo tiste, ki so polhrustavke in hrustavke, pa srčaste oblike in skoraj črne češnje.
Uspeh pri gojenju češenj se začne z izbiro primerne lokacije. Najbolje se počutijo v toplih, globokih in zračnih tleh, ki omogočajo neovirano rast koreninskega sistema. Izogibati se je treba težkim, ilovnatim tlem, kjer zastaja voda, in lokacijam, ki so izpostavljene spomladanski pozebi. Sorte, ki jih ponujamo so primerne za manjše vrtove s sadkami cepljenimi na podlago 'Gisela 5', ki omogočajo rast drevesa do višine 3-5 metrov in zahtevajo sadilno razdaljo 2,5-3 metre.
Češnje so zelo zdrav sadež in ni bolj prijetnega opravila, kakor plezanje po domači češnji, kjer se lahko do sitega najemo svežih češenj. Največji izbor je v mesecu novembru.
Eden najpogostejših vzrokov, da češnje cvetijo, a ne rodijo, so neustrezni opraševalni odnosi. Večina sort češenj je samoneoplodnih, kar pomeni, da za oplodnjo potrebujejo cvetni prah druge, genetsko različne sorte, ki cveti ob istem času. Če v bližini ni ustrezne opraševalne sorte, bo pridelek izostal. Rešitev je sajenje vsaj dveh medsebojno kompatibilnih sort ali pa izbira samooplodne sorte. negativno pa vplivajo tudi vremenske razmere, saj spomladanska pozeba lahko uniči cvetove ali deževno in hladno vreme med cvetenjem ovira aktivnost opraševalcev. Pri samem sajenju je ključnega pomena pravilna priprava. Sadilno jamo izkopljemo dovolj veliko, pri čemer pazimo, da cepljeno mesto ostane vsaj 10 cm nad nivojem tal.
Pravilen rez je nujen ukrep za dobro rast in kasnejšo rodnost. Sadiko češnje takoj po sajenju prikrajšati na višino od 100 do 120 cm. S tem spodbudimo rast stranskih poganjkov v primerni višini (okoli 80 cm) in preprečimo, da bi drevo razvilo le nekaj šibkih poganjkov v vrhu, kar se zgodi, če rezi ne opravimo. Prav tako je pomembno, da drevo v prvem letu redno zalivamo, tla okoli njega pa ohranjamo brez plevela. Za zdrav razvoj je ključno ohranjanje zdravega listja skozi celotno rastno dobo, saj zdravo listje pozno v poletje zagotavlja dobro nastavitev cvetnih brstov za naslednje leto.
Češnje so občutljive na nekatere bolezni in škodljivce, ki lahko močno zmanjšajo pridelek. Eni pogostejših sta cvetna in vejičasta monilija, ki povzročata sušenje cvetov, vejic in kasneje gnitje plodov, še posebej v deževnem vremenu med cvetenjem. Pogosta je tudi listna pegavost, ki povzroči prezgodnje odpadanje listja in s tem oslabi drevo. Za obvladovanje teh težav je potrebno redno spremljanje dreves in pravočasno ukrepanje z ustreznimi fitofarmacevtskimi sredstvi.
| Plod | |||||
| Zorenje | Oprašitev | Velikost | Barva | ||
| BURLAT |  |
Konec maja | Samo NE oplodna | Zelo debel | Temno rdeč |
| IRENA |  |
Konec junija-začetek julija | Samo NE oplodna | Srednje debeli | Temno rdeč, skoraj črn |
|
VAN |
 |
Sredina junija | Samo NE oplodna | Debel | Temno rdeča |
| LAPINS |  |
Sredina julija | Samo oplodna | Debela hrustavka | Bleščeče rdeča |