Gašperlin: vrtni center

Figa Violetta

Figa Violetta

FIGA "​​Violetta"® Bayernfeige "Violetta" ®
Latinsko ime  Ficus carica "​​Violetta"

Posebnost: prezimna do  - 15 stopinj Celzija

FIGA je ena izmed najstarejših gojenih rastlin na svetu. Figa Violetta® ne potrebuje opraševanja, oz. oploditev. Figa Violetta je zelo zdrava ter odporna na bolezni in škodljivce. Med rastno dobo figa zahteva veliko vode. Pomanjkanje vode lahko povzroči odpadanje plodov.

več
Schisandra

Schisandra

Schisandra je plezalka bujne rasti, zraste do 10 m visoko. Rastlina primerna za prehrano in okras. Lepo cveti, rdeče plodove obiramo od avgusta do konca septembra.
Je samooplodna rastlina, posadimo vsaj dve rastlini. Potrebuje odcedna, z organsko snovjo bogata in vlažna tla, senčne do polsenčne lege. Primerna za ekološko pridelavo.

več
Asimina triloba

Asimina triloba

Asimina triloba je grmovnica z nenavadnimi plodovi, izjemnega okusa, ki spominja na mešanico med banano, mangom in ananasom.

Rečejo ji tudi indijanska banana. Plodovi po podolgovato ovalni, mehki.

več
Vaccinum - Ameriška borovnica

Vaccinum - Ameriška borovnica

Vaccinum - Ameriška borovnica je že precej razširjena rastlina, ki zahteva kisla (ph 3,5 do 5) rahla in vlažna tla. Ustrezno kisla tla uravnavamo z dodajanjem kisle zemlje in gnojil, ki so primerna za borovnico.

Cvete v maju, zato navadno ni težav s pozebo. Polno rodi šele po 8 letu starosti. Na eni rastlini, ki ima 6 do 8 vej, rodi do 8 kg plodov.

več
Sibirska borovnica

Sibirska borovnica

Sibirska borovnica je čudovit nadomestek za navadno borovnico, saj ne potrebuje kislih tal in je tudi odporna na bolezni in škodljivce. Odporna je na zelo nizke zimske temperature.

Plodovi so bogati z B in C vitaminom, minerali in betakarotenom.

 

več
Jablane

Jablane

V vrtnem centru Gašperlin so na voljo kvalitetne sadne sadike jablan v loncih, da jih lažje in enostavneje peljete na željeno mesto. Takšne sadike ne doživijo tako močnega šoka pri presajanju in se zato hitreje ukoreninijo.

Sadilne jame izkopljete nekaj dni prej in jih pripravite po navodilih strokovnjakov. Na dno posujete založno mineralno gnojilo, nato plast zemlje in plast bogate humusne zemlje, ki bo nudila hrano in oporo mladi rastlini. 

Po potrebi poskrbimo za oporo in zaščito rastlin pred divjadjo. V sadilni jami koreninski sistem zavarujemo z žico, ki varuje pred voluharjem.

Na voljo so stare avtohtone sadike, kakor tudi sodobne sorte jablan, cepljene na različne podlage.

 

več
Hruške

Hruške

Poleg jablan so hruške nepogrešljiva sadna drevesa v domačem sadovnjaku. Kadar posežemo po različnih sortah, lahko uživamo hruške od zgodnjega poletja, pa vse do pozne jeseni in tudi za ozimnico jih lahko shranimo.

Postopek sajenja je enak kakor pri jablanah. Mlada drevesa potrebujejo oporo, če pa jih želimo vzgajati v špalir, pa jih posadimo poleg posebej pripravljenega ogrodja. Takšna vzgoja je lahko v vrtu pravi okras in izziv za pedantne, ki privežejo vsako novo, mlado vejico.

Sortiment hrušk je prav tako precej širok, zlasti prve jesenske dni, ko je ponudba največja.

več
Breskve

Breskve

Breskve so zelo okusne in vsestransko uporabne, čeprav zahtevajo nekoliko več pozornosti, zlasti pred vegetacijo, ko jih je potrebno zaščititi pred breskovo kodravostjo.

Domači plodovi imajo prednost pred tistimi, ki jih kupimo, ker jih oberemo ravno prav zrele in tiste iz drevesa so vedno najbolj okusne in sočne.

Sortiment je širok in poleg breskve ponujamo tudi še bolj priljubljeno nektarino.

več
Višnje

Višnje

Višnjo sadijo tisti ljubitelji, ki imajo dovolj velik sadni vrt in želijo imeti domač višnjev kompot ali marmelado.

Višnje so zelo aromatične in primerne za shranjevanje, z namenom, da jih lahko porabimo tudi pozimi za različna peciva.

Pri naših strokovnjakih v vrtnem centru se pozanimajte kakšen tip višnje potrebujete, kakšne so sortne lastnosti in izberite tisto, ki vam bo najbolj ustrezala.

več
Češnje

Češnje

Brez češnje ni pravega sadnega vrta in če le imamo možnost, potem jih mora biti več, ne le ena. Začnemo s tistimi najbolj zgodnjimi, sledijo tiste, ki so polhrustavke in hrustavke, pa srčaste oblike in skoraj črne češnje.

Strokovnjaki pravijo, da imamo 9 češnjevih tednov. Sorte razvrščajo glede na čas zorenja oziroma češnjev teden v katerem zorijo.

Češnje so zelo zdrav sadež in ni bolj prijetnega opravila, kakor plezanje po domači češnji, kjer se lahko do sitega najemo svežih češenj.

več
Slive

Slive

Slive so včasih rasle na vsakem kmečkem vrtu, saj so zelo nezahtevne in tudi relativno hitro zarodijo tudi če niso cepljene. Cepljene rastline pa se od divjakov razlikujejo po tem, da imajo veliko bolj debele in okusnejše plodove.

Slive so zelo priljubljene ne le za svež konzum, ampak predvsem za vkuhavanje, vlaganje in zamrzovanje, saj se odlično podajo v različne slaščice.

Poleg sliv poznamo še številne druge različice ringlojev in domačih belih sliv, ki imajo še bolj aromatičen okus. Na voljo je samo omejeno število sadik.

več
Marelice

Marelice

Marelice cenijo sladokusci, ki se ne morejo načuditi aromi doma nabranim marelicam, ki razvijejo odličen in poln okus.

Marelice so precej zdrave rastline in niso zahtevne za gojenje, le če jih obvarujemo cvetne monilije, ki jih napade v času cvetenja. Ta bolezen povzroča hitro propadanje rastlin, zato jo je priporočljivo enkrat v sezoni, v času cvetenja poškropiti.

Marelice sadimo v zatišno lego, najbolje ob hišo, ker zelo zgodaj cvetijo in na prostem rade pozebejo.

več
Kivi

Kivi

Kivi ali aktinidija je zadnja leta zelo priljubljena sadna rastlina tudi zato, ker je gojenje v domačih razmerah razmeroma preprosto, le če imamo primerno zatišno lego, dovolj bogato in vlažno zemljo.

Kivi gojimo podobno kakor vinsko trto, le škropljenja ne potrebuje. Obrezovanje je precej podobno, Klasične sorte imajo ženske in moške rastline ločeno. Na 7 ženskih, posadimo eno moško rastlino.

Zadnja leta pa je precej uveljavljen bavarski kivi, ki je prilagojen na nižje temperature. Poleg tega so na isti rastlini moški in ženski cvetovi in ne potrebujemo dveh ali več rastlin, da bi nam rodil. Plodovi so nekoliko debelejši kot lešniki, vendar zelo okusni in jih ni potrebno lupiti, ker imajo gladko lupino.

več
Bavarski kivi

Bavarski kivi

Bavarski kivi je samooplodna rastlina, kar pomeni, da ne potrebujemo ženske in moške rastline. Naredi mnogo drobnih plodov, ki jih ni potrebno lupiti, pojemo cele z lupino.

več
Žižula

Žižula

Žižula je skoraj pozabljena sadna vrsta, ki pa so jo gojili in cenili že naši dedje in babice.

Žižula je najstarejše sadno drevo ali grm, ki zraste do 8 m visoko, odvisno od vzgoje. Ima goste bodice in podolgovate liste, ki so skoraj usnati in zato precej odporni na sušo. Vlage v tleh ne prenaša dobro. Zimske temperature lahko padejo tudi pod -25 stopinj Celzija. Rastlina je odporna na bolezni in škodljivce, zato ni potrebno škropljenje - ekološka pridelava.

 

več
Skorž

Skorž

Skorž je v Sloveniji samonikla rastlina, ki zraste v visoko drevo, lahko pa je tudi cepljena rastlina, ki prej zarodi in manj zraste v višino.

Skorž je zelo nezahtevna rastlina za vzgojo, dobro prenaša mraz. 

Cenjen pa je tudi les, ker je zelo trd in so ga uporabljali za izdelavo orodja in izdelkov iz lesa.

več